Izobraževalno središče

mavcice

mavcice

mavcice

mavcice

1981:
Gradnja hidroelektrarne Mavčiče se je začela.

1987:
Hidroelektrarna Mavčiče je pričela obratovati 31. julija leta 1986. Le tri mesece kasneje, ob koncu oktobra, so poskusno zagnali tudi drugi agregat.

Na Sorškem polju, pod Kranjem teče Sava v dolini, ki jo je vrezala v močno propustne kvartarne sklade (konglomerat). Globina nepropustne podlage je 120 m pod površjem. Pod Sorškim poljem je bogata vodonosna plast, ki se napaja iz Save in je potencialni vodni vir za osrednjo Slovenijo. Ker je pregrada v celoti temeljena na propustnih kamninah, je bilo potrebno vgraditi tesnilno zaveso do nepropustne podlage, ki sega ob bokih pregrade v dolžino 200 m.

HE Mavčiče je pretočna elektrarna z jezovno zgradbo, ki jo sestavljajo strojnica, prelivni polji in težnostna zemeljska pregrada. Konstrukcijska višina je 40 m. V strojnici sta nameščena dva agregata (kaplanovi turbini) s skupno požiralnostjo 260 m3/s. V konicah proizvodnje dajeta 38 MW moči, pri srednji letni proizvodnji 62 GWh. 

Prelivni objekt sestavljata dve pretočni polji, ki sta opremljeni s segmentnima zapornicama z nasajeno zaklopko. Zajezitvena višina je 19,5 m. Prevodnost enega pretočnega polja je 1600 m3/s (100-letna voda).

Elektrarna je opremljena z dvema sinhronskima generatorjema nazivne moči 25 MVA in napetosti 10,5 kV. Generatorja sta vsak s svojim transformatorjem povezana s 110 kV mrežo prek elektrarniškega 110 kV stikališča. Elektrarna je daljinsko vodena iz centra vodenja Savskih elektrarn Ljubljana, ki je v Medvodah.

2011:
V letu 2011 je bilo posodobljeno stikališče 110 kV, ki je omogočilo vzankanje v 110 kV omrežje. Do konca leta pa je sledila še posodobitev sekundarne opreme HE

medvode

medvode

medvode

medvode

medvode

1947:
Gradnja se je pričela leta 1947, pri čemer so pri gradnji sodelovali tako slovenski kot jugoslovanski delavci. Poleg gradnje samega objekta hidroelektrarne in jezu so delavci zgradili še kompleks stanovanjskih objektov.

1953:
Postavljena je hidroelektrarna z jezom , po tem, ko je zaradi dviga gladine reke nastalo Zbiljsko jezero. Pregrada je na mestu, kjer je Sava vrezala brzice v dolomitu, ki je večji del razpokan in prepreden z votlinami. Izdelana je stabilizacija temeljnih tal z injekcijsko zaveso, ki sega do nepropustne podlage iz skrilavcev in peščencev v globini 27 do 45 m. Jezovna zgradba je kombinirano steberskega-obrežnega tipa. V smeri matice toka sta dve pretočni polji, opremljeni z dvojnima tablastima zapornicama kljukaste izvedbe, z zajezitveno višino 17,5 m. Prevodnost pretočnih polj je 2400 m3/s.

1964:
Zapornice so bile zvišane za 1 m, povečala se je moč na turbinah za 11 %. V turbinskih stebrih, ob obrežju sta nameščena dva agregata (kaplanovi turbini) s skupno požiralnostjo 150 m3/s, ki dajeta v konici proizvodnje 25 MW moči, pri srednji letni proizvodnji 72 GWh.

1994 in 1995:
Elektrarna je bila obnovljena, generatorja sta zamenjana. Opremljena je z dvema sinhronskima generatorjema nazivne moči 13,5 MVA in napetosti 6,3 kV. Generatorja sta priključena na 6/110 kV stikališče.

2003 in 2004:
Elektrarna je bila posodobljena, zamenjana je bila turbina in sekundarna oprema. Posodobljeno je bilo stikališče 110 kV s transformacijo 2×110/6,3 kV in distribucijskim stikališčem 110/20 kV v lasti Elektra Gorenjska.

vrhovo

vrhovo

vrhovo

vrhovo

vrhovo

vrhovo

vrhovo

1989 – 1993:
Gradnje HE Vrhovo, ki leži na polju pod naseljem Vrhovo in je prva v nizu hidroelektrarn spodnjesavske verige. Jezovna zgradba je betonsko-težnostnega tipa, konstrukcijske višine 27 m. Elektrarna obratuje v dnevno-pretočnem režimu z akumulacijo, ki ima vlogo čelnega bazena za spodnjesavsko verigo. Po dograditvi celotne verige HE na Savi bo akumulaciji namenjena vloga vmesnega izravnalnega bazena. 

Nizvodno od Radeč se rečna dolina razširi v široko polje, po katerem Sava preide v dolinski režim toka. Podlago tvorijo sloji nepropustnih permokarbonskih skrilavcev, ki jih prekrivajo prodno-peščeni kvartarni sedimenti s krovno plastjo peščenih meljev in humusa. Jezovna zgradba je temeljena na nepropustnih skrilavcih. Temeljna plošča je v celoti drenirana. Tesnjenje obrežnih visokovodnih nasipov je izvedeno s tankostenskimi betonskimi stenami.

Jezovno zgradbo sestavljajo v nizu: strojnica, pet pretočnih polj in priključni zemeljski obrežni nasipi. V strojnici so nameščeni trije agregati (cevne turbine) s skupno požiralnostjo 500 m3/s. V konicah proizvodnje dajejo 34,2 MW moči, pri srednji letni proizvodnji 120 GWh. Prelivna polja so opremljena s segmentnimi zapornicami z nasajeno zaklopko in zajezitveno višino 10,5 m. Prevodna sposobnost prelivnih polj je 3100 m3/s, kar je enako 100-letni vodi.

Elektrarna je opremljena s tremi sinhronskimi generatorji nazivne moči po 14,3 MVA napetosti 6,3 kV, ki so prek transformatorja (45 MVA,119/6,3 kV) priključeni v 110 kV omrežje z vzankanjem.

Sončna elektrarna

2007:
Začne v celoti obratovati MFE Mavčiče.

MFE Mavčiče sestavlja:

• 210 PV modulov moči 170 W, ki so nameščeni na južni fasadi objekta HE Mavčiče
• 210 PV modulov moči 170 W, ki so nameščeni na strehi objekta HE Mavčiče

Instalirana moč solarnega generatorja znaša 71,4 kW. Predvidena letna proizvodnja je cca. 72 MWh električne energije.

MFE-Medvode

2008:
Začne obratovati MFE Medvode.

MFE Medvode sestavlja 280 PV modulov moči 210 W, ki so nameščeni na strehi vzdrževalnega centra HE Medvode. Instalirana moč solarnega generatorja je 58,8 kW, predvidena letna proizvodnja pa znaša cca. 60 MWh električne energije.

MFE-Vrhovo

2008:
Je začela obratovati MFE Vrhovo 1. MFE Vrhovo sestavlja 360 PV modulov moči 215 W, ki so nameščeni na strehi strojnice HE Vrhovo. 

Instalirana moč solarnega generatorja je 77,4 kW, predvidena letna proizvodnja pa znaša cca. 74,6 MWh električne energije. MFE Vrhovo 2 sestavlja 1584 PV modulov moči 224 W, ki so nameščeni na desnesnobrežnem nasipu akumulacijskega jezera HE Vrhovo.

Instalirana moč solarnega generatorja je 355 kW, predvidena letna proizvodnja pa znaša cca. 404 MWh električne energije.

2010:
Je začela obratovati MFE Vrhovo 2.

mHE_Mavcice

1987:
Začne obratovati Mala HE Mavčiče leži na južni strani reke Save v dotoku vode v ribje drstišče.

V mali elektrarni je nameščen en agregat, ki obratuje paralelno z omrežjem, kamor oddaja vso razpoložljivo energijo glede na predpisan konstanten dotok vode 0,5 m3/s.

V zgradbi strojnice male hidroelektrarne je nameščen agregat, ki ga sestavlja horizontalna spiralna Francis turbina, preko elastične sklopke direktno povezana z asinhronskim generatorjem. Vodilnik turbine sestavljajo premične upravljalne lopatice, ki obkrožajo gonilnik in regulirajo pretok. Nastavitev odprtja lopatic se vrši ročno, glede na zahtevan pretok. Gonilnik je ulit iz aluminijevega brona in je direktno nataknjen ter konzolno pritrjen na turbinsko gred, ki je uležajena z dvema kotalnima ležajema pritrjenima v turbinski pokrov. Za generator je uporabljen asinhronski tipski motor.

vrhovo

2008:
Je začela obratovati Mala HE VRHOVO leži na južni strani reke Save v dotoku vode v ribje drstišče.

V mali elektrarni je nameščen en agregat, ki obratuje paralelno z omrežjem, kamor oddaja vso razpoložljivo energijo glede na predpisan konstanten dotok vode 0,5 m3/s.

Turbina je cevna propelerska vertikalne izvedbe brez regulacije vrtljajev oziroma pretoka. Gonilnik je propelerski, sodobne hidravlične oblike s štirimi lopaticami, ki so fiksno pritrjene na pesto gonilnika. Turbinska gred je vpeta med vodilnim in kombiniranim turbinskim ležajem. Vodilni ležaj je potopljen v vodi in z vodo tudi mazan. Kombinirani ležaj je v nosilnem ohišju generatorja. Sestavljen je iz radialnega in aksialnega kotalnega ležaja. Mazanje tega ležaja je z mastjo. Prenos moči s turbine na generator je predviden preko elastične sklopke. Za generator je uporabljen asinhronski tipski motor.