V Savskih elektrarnah Ljubljana d. o. o. (SEL) smo pozorno spremljali napovedane padavine in s tem predvideno povečanje pretokov. Zaradi tega je bila akumulacija Završnica do 3. 8. 2023 ob 22. in 23. uri izpraznjena na –2,4 m. Ponoči je dejansko prišlo do izredno hitrega naraščanja pretoka. Maksimalni dotok v jezero, ki smo ga še lahko izračunali, je bil 18 m3/s ob 3.00. Potem je dotok še naraščal, vendar ni jasnega podatka, koliko je znašal. Ocenjujemo, da je bil precej nad 20 m3/s.
Pri tem dotoku priteče v eni uri vsaj 72.000 m3 vode, kar pomeni, da se pri takem dotoku celotno jezero napolni v manj kot dveh urah. Kljub tem, da je obratujoči agregat 4 porabil precej vode, se je celotna akumulacija napolnila do 3. ure zjutraj, gladina jezera pa se je dvignila za približno 2,7 m. Zato so se 4. 8. 2023 ob 3.20 pričele samodejno spuščati zapornice prelivnih polj. Vse naprave so delovale brezhibno, avtomatika za zapornice pa po predvidenem programu tako, da je ohranjala primerno gladino akumulacijskega bazena in s tem omogočila sprotno odvajanje močno povečanega pretoka ter ogromne množine plavja, ki ga je prinašala voda. Na podoben način prevajamo plavje tudi v drugih hidroelektrarnah. V primeru, da bi zapornice ostale zaprte, bi lahko prišlo do zastajanja lesa in ostalega plavja, s tem pa tudi do mašenja odprtin prelivnih polj. To bi lahko povzročilo poplavni val, nekajkrat večji od pretoka, ki je bil sicer v tem času.
Ob 8. uri je bil ročno prekinjen protokol avtomatskega vzdrževanja nivoja akumulacije z regulacijo zapornic prelivnih polj. Tedaj je dotok Završnice že rahlo upadel, upadla pa je tudi količina plavja, ki ga je prinašalo v akumulacijo. Agregata 4 v HE Moste po več poskusih med 3. in 6. uro ni bilo več možno zagnati zaradi zamašitve vtoka na Završnici z muljem in lesom in tudi v tem trenutku še ni v obratovanju.
Ob nedelovanju agregata 4, je bilo tako treba celotni dotok vode v akumulacijo varno prevesti čez pregrado HE Završnica. Pretok pod pregrado je zaradi tega narastel, kljub temu pa je znašal v najbolj kritičnem času okoli 20 m3/s, kar je daleč pod stoletnim pretokom, ki znaša 70 m3/s.
Sama pregrada je sicer projektirana, da varno prevaja tudi pretoke, ki so večji od stoletnih, prav tako pa prenese tudi potrese, močnejše od predvidenih za to območje. Pregrada je redno vzdrževana in monitorirana, sama varnost pa se stalno nadgrajuje. Zadnja varnostna posodobitev je bila letos, v okviru te posodobitve pa je bila nameščena tudi opozorilna sirena, ki je sicer prvenstveno namenjena opozarjanju ob porušitvi pregrade.
Na SEL sedaj vse napore usmerjamo v to, da ponovno vzpostavimo normalno delovanje agregata 4, za kar pa so potrebna tudi potapljaška dela. Ta naj bi bila izvedena v naslednjem tednu. Ko bo agregat začel polno obratovati, ne bo več preliva vode čez pregrado.
Direktor, mag. Uroš Koselj