Voda

Izkazane količine vode na planetu so nepredstavljive – 1,4 miljarde km3. Vendar je samo 2,5 % te vode sladke, kar pomeni le 35 milijonov km3. Večina te sladke vode je spremenjene v ledene kristale ali pa se nahaja globoko v podzemlju. To pomeni, da je za vse večje potrebe človeštva in ostalih živih bitij v jezerih s sladko vodo, rekah in podtalnici tik pod zemeljsko površino, na razpolago komaj 1 % vseh sladkih vodnih virov.

Upoštevajoč srednjo cenitev projekcije populacije Združenih narodov za sredino 21. stoletja, ki navaja za leto 2050 9,4 miljarde ljudi (na naslovu www.popexpo.net – Musée de l’Homme je na razpolago živi števec števila prebivalcev na svetu), bi v stalnem pomanjkanju vode, oziroma na robu pomanjkanja, živelo kar 42 % vsega svetovnega prebivalstva. Velja ocena, da živi sedaj v deželah, kjer je pomanjkanje vode, že skoraj 450 milijonov ljudi. Ocena temelji na izhodišču, da nastopi pomanjkanje vode, če so razpoložljive količine sladke vode na prebivalca na leto manjše od 1000 m3.

Število prebivalcev se je od konca prejšnjega stoletja potrojilo, poraba vode pa se je v istem obdobju povečala za desetkrat. Večina strokovnjakov je mnenja, da se lahko poveča razpoložljiva količina sladke vode z izgradnjo akumulacij za 10 %, kar je glede na dejanske potrebe malo, pa vendar vzpodbudno.

Slovenija pri tej problematiki ni izjema, saj se ne smemo skriti za statistično ugodne razmere, ki prikrijejo območja, ki imajo pomanjkanje vode (Goričko, Haloze, slovensko primorje). Graditev vodnih zadrževalnikov je v svetu tako že ves čas večnamenska, pri čemer so možne rabe naslednje:

• vodooskrba
• namakanje
• varstvo pred poplavami
• hidroenergetika
• turizem in rekreacija
• zavarovani biotopi
• ribogojstvo in
• turizem

Tudi v bodoče bo potrebno, da bo omogočena normalna vodooskrba ob naraščajočemu številu prebivalstva in globalnih klimatskih spremembah, graditi vodne zadrževalnike. Od skupno 39.000 pregrad v svetu jih je bilo več kot polovica zgrajenih v zadnjih 35 letih, 70% vseh vodnih zadrževalnikov pa je prvenstveno namenjeno vodooskrbi (pitna voda, tehnološka voda za industrijsko rabo). Vsi ti objekti so postali del javne infrastrukture in zagotavljajo osnovne življenjske pogoje in mnoge spremljajoče koristi. 

Tudi namakanje je ogromen porabnik vode, saj mu je namenjeno tri četrtine celotne letne potrošnje v svetu. Da bi zadostili potrebam naraščajočega števila ljudi, je potrebno vsako leto povečati obdelovalne površine z namakanjem za 3%. Z naraščajočo porabo bo potrebno zagotoviti dodatne vodne vire. Podzemni zadrževalniki so večinoma že izkoriščeni (50% vse oskrbe predstavlja podtalnica in podzemne akumulacije) in zatorej je edina možnost zadostiti naraščajočim potrebam gradnja novih vodnih zadrževalnikov. Prvenstvena naloga zadrževalnikov bo bogatenje podtalnice in podzemnih akumulacij ter dovod vode za namakanje kmetijskih površin.

Varovanje pred poplavami je bil vedno eden od osnovnih namenov ali pa večkrat tudi edini namen gradnje pregrad. Tudi v prihodnje bo prioritetna skrb za zmanjšanje tveganja pri poplavah, saj predstavljajo poplave 40% vseh naravnih katastrofičnih dogodkov. Pregrade z retenzijskimi kapacitetami akumulacij so se izkazale kot učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja nastopa poplavnih voda katastrofalnih razsežnosti.

Hidroenergetika je v Sloveniji s približno 29% deležem proizvodnje električne energije (3.600 GWh/leto – z upoštevanjem malih hidroelektrarn) oz. v svetu s 7% deležem celotne proizvedene energije pomemben uporabnik vode kot naravnega energetskega vira. Delež, ki ga vsakodnevno prispevajo hidroelektrarne lahko primerjamo z ekvivalentno količino 9 mio sodčkov nafte. Izgorevanje take količine nafte bi sprostila okoli 970.000 ton ogljikovega dioksida na leto ob ostalih emisijah škodljivih plinov v ozračje. Glede na razpoložljivi svetovni hidropotencial je ekonomsko izkoristljiva 4-kratna količina sedanje proizvodnje. V kolikor je upoštevano dejstvo, da je ob hidroproizvodnji poudarjena tudi večnamenskost objektov in, da so – za razliko od termo objektov – pretežno internalizirani vsi okoljski stroški, ima vodna energija kot obnovljivi vir nesporne prednosti pred ostalimi energetskimi viri. Ob osnovnih izhodiščih za gradnjo pregrad, ki jih predstavljajo: vodooskrba, namakanje, varovanje pred poplavami in hidroenergetika, so prisotne tudi druge rabe in dejavnosti, ki se vključujejo ob sklop osnovnih dejavnosti. Predvsem v zadnjem času je težnja, da se večnamensko izkoristi zadrževalnike tudi za druge namene kot so: turizem in rekreacija, ribištvo in ribogojstvo, plovba, ureditev javne infrastrukture ipd. Te dejavnosti so sicer manjšega pomena pri ekonomskih odločitvah za investicijo, vendar lahko bistveno prispevajo k sprejemljivosti objekta v prostoru.